Mnogokrat slišimo trditev, da se nekomu že na obrazu pozna, kaj vse je počel: »pregrehe in razvade« in »dobra dela«. Na lepi, žametno mehki koži se odraža skrb za zdravo življenje. Na slabi pa so sledovi slabih razvad, s katerimi v telo vnašamo dodatne, presežne količine prostih radikalov in strupe.

Enako se dogaja ob pomanjkanju dobrih snovi: beljakovin in antioksidantov, vitaminov in mineralov. Tudi pomanjkanje namreč spodbudi nastanek presežka prostih radikalov in kopičenje strupov, ki jih telo ne more nevtralizirati in izločiti. Tudi ljudje, ki se ne vdajajo razvadam, zlahka »pridelajo« pomanjkanje zaradi stresa, napetosti, časovnih zadreg in podobno. Toda prisluhnimo telesu in povedalo nam bo, kaj potrebuje!

Znamenja težav na koži in rešitve

• Mlahava, uvela koža: Beljakovine, vitamina E in D, silicij
• Luskava, hrapava, poškodovana koža: Cink, vitamina A in B₃, omega-3
• Kuperoza, hiter pojav modric: Flavonoidi, vitamini K, C in E, čebula, česen, por
• Ogrci, nečista koža: Vitamini skupine B in vitamin C
• Dermatitis: Vitamin A, vsi vitamini skupine B, cink in esencialne maščobne kisline
• Ekcem, izpuščaji: Cink, vitamini B₂, B₆, B₁₂, holin in folna kislina
• Akne, mozolji: Cink, kalij, vitamini A, E in C, omega-3 maščobne kisline
• Strije:Beljakovine in cink

Kaj pripoveduje koža?

Koža mora biti na otip prijetna, gladka in napeta, žametna, dovolj mastna in primerno vlažna. Celice kože so zgrajene iz aminokislin, ki so v beljakovinah. Kakovost beljakovin, ki jih zaužijemo, se meri po tem, koliko našemu telesu lastnih beljakovin bo iz zaužitih beljakovin telo izdelalo.

Ugotovili so, da je tudi počutje v neposredni povezavi z ustrezno kožo. To se da meriti: če imamo 8 g beljakovin na deciliter krvi, bo naše počutje dobro in koža odlična. Če bo manj kot 6 g beljakovin na deciliter krvi, bomo utrujeni, koža pa bo uvela in mlahava.

Dovolj beljakovin bomo imeli, če bomo uživali mleko in mlečne izdelke, meso, ribe, jajca, stročnice in sojo ali dopolnjevali z beljakovinskimi napitki. Toda nič nam ne pomaga uživati vsega tega, če nimamo urejene želodčne kisline.

Beljakovine se namreč prebavljajo v želodcu, zato so ustrezna kislost v želodcu ter dovolj prebavnih encimov odločilnega pomena za prebavo beljakovin. Če so beljakovine nekakšni »zidaki« ali gradniki celic, potem so maščobe iz kalčkov soje, riža in pšenice (omega-3, omega-6 in omega-9) »malta«, ki te »zidake« povezuje.

Da v koži ni razpok, ki omogočajo vdor škodljivih snovi, poskrbijo vitamini skupine B. Jedi, bogate z bakrom, zagotovijo, da bo naša koža žametna in prijetna (fižol, grah, slive ...), mehkobo kože pa zagotavlja kalcij. Jedi z jodom (čebula in morska hrana) pa poskrbijo za čimprejšnjo obnovitev poškodovane kože.

Če opazimo hrapavo, razpokano in luskavo kožo, nam primanjkuje cinka, vitaminov skupine B, zlasti B₅, vitamina A in esencialnih maščobnih kislin. Razbarvanost kože, vitiligo, kaže na pomanjkanje psoralenov, ki so v zeleni, limonah in pomarančah, ter karotenoidnih snovi in vitamina B₆. Luskinasta koža na nosu in razpoke v kotičkih ust opozarjajo na pomanjkanje vitamina B₂, mastna luskavost na pomanjkanje vitamina B₃, suha koža na primanjkljaj vitamina C in kalija.

Kaj pa roke in nohti?

Nohti so iz aminokislin, ki sestavljajo beljakovino nohta – keratin. Če počasi rastejo, so krhki, razcepljeni in lomljivi, je to znak, da imamo premalo aminokislin. Lahko sklepamo tudi na slabo prebavo, neustrezno želodčno kislino ter na pomanjkanje kalcija, silicija, joda in železa.

Bele pike ali lise na nohtih kažejo na pomanjkanje cinka in silicija. Pretirano izbočeni ali vbočeni, razbrazdani nohti zelo svetlih nians kažejo na hudo pomanjkanje železa. Lupljenje kožice na nohtišču opozarja na pomanjkanje karotenoidnih snovi in vitamina A.

Hladne roke so odraz pomanjkanja joda, slabe prekrvavitve in pomanjkanja energije. Starostne pege vsebujejo lipofuscin in niso nevarne, a opozarjajo na oksidacijo maščobnih spojin v povrhnjici kože. Sklepamo lahko, da je tako tudi v celicah notranjih organov in možganov.

»Zgovorni« lasje

Za čvrste lase potrebujemo beljakovine, zlasti aminokislini cistin in metionin. Cistin vsebuje žveplo, metionin, ki je esencialna aminokislina, pa žveplo veže. Metionin je v fižolu, ribah, jajcih, česnu, soji, jogurtu in rdečem mesu. Žvepla je veliko v jajcih, svinjini, leči, rdečem fižolu in grahu. Obe aminokislini sta sestavna dela keratina, ki je najpomembnejše gradivo las.

Za trdnost so potrebna vlakna, ki so v fižolu in grahu. Cistin se v procesu pretvori v cistein in ta pomaga odstranjevati strupene snovi iz telesa. Iz analize las lahko ugotovimo, katerim strupom je bil posameznik izpostavljen. Prhljaj kaže, da so fosfolipidne snovi v celični membrani napadli prosti radikali in oksidirali celično beljakovino, ki se je odluščila. V prehrani moramo povečati karotenoide, flavonoide, vitamina E in C ter mineral selen. Naglo sivenje je zaradi pomanjkanja vitaminov B₅, B₆, folne kisline in beljakovin.

Sklepamo lahko, da tudi želodec ne deluje dobro. Pri hudem sivenju je opaziti še neravnovesje med bakrom in cinkom. Cink preprečuje, baker pa omogoča sivenje. Če smo hudo živčno napeti, nam vedno primanjkuje cinka. Suhe slive imajo idealno razmerje med bakrom in cinkom. Pri izpadanju las moramo takoj reagirati, saj telo ne dobiva hranilnih snovi zaradi:

• presnovnih motenj,
• zamašenih kapilar,
• čustvenih pretresov,
• hormonskih motenj ali
• avtoimunskih bolezni

Treba je uživati več flavonoidnih snovi in več vitamina C, pa tudi vitaminov skupine B, zlasti biotina, ter nenazadnje več cinka. Suhi, krhki, razcepljeni in tanki lasje potrebujejo več esencialnih maščobnih kislin ter več vitamina A, joda in silicija. Pri mastnih laseh manjka vitamin B₂.

Vse povzeto iz knjige »Zdravje je naša odločitev« Marije Merljak in Mojce Koman, Prešernova družba, 2008